MAKS FABIANI

UVOD

Maks Fabiani je bil rojen na Krasu, v značilni gručasti vasi Kobdilj pri Štanjelu. Fabiani je bil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije in inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Po ljubljanskem potresu leta 1895 je Fabiani izdelal nov urbanistični načrt za Ljubljano. Na Krasu, ob koncu leta 1917, je Fabiani v Štanjelu načrtoval praktično vse stavbe zgrajene med obema vojnama. Načrti so v tistem času predstavljali konceptualne novosti na področju evropskega načrtovanja.

Slika 1: Portret Maksa Fabiania, 1902

ŽIVLJENJEPIS

Maks Fabiani je bil rojen 29. aprila 1865 v premožni družini furlanskega rodu, v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu. Bil je dvanajsti od štirinajstih otrok, ki sta jih imela oče Anton in mati Charlotte. Maks je osnovno šolo obiskoval v domači hiši, nadaljeval pa je z obiskom realke v Ljubljani. Po končani srednji šoli je nadaljeval s študijem arhitekture na Dunaju. Izkazal se je s svojim znanjem ter doktoratom. Po zaključenem študiju in vojaški obveznosti se je s štipendijo za tri leta napotil na študijsko potovanje preko Grčije do Male Azije (1892–1894). Potoval je tudi po zahodni Evropi, vse do Belgije. Za tem je postal znan in priljubljen predvsem v dvornih krogih, kjer je sodeloval tudi z avstro-ogrskim prestolonaslednikom Francem Ferdinandom. Bil je avtor regulacijskega načrta popotresne Ljubljane. Fabiani se je lotil problema regulacije popotresne Ljubljane zelo pozorno. Pred koncem prve svetovne vojne je leta 1917, v 53. letu starosti, odšel z Dunaja, kjer je zapustil bleščečo univerzitetno kariero. Vrnil se je na Kras in se zaradi navezanosti na rodne kraje in družino začel ukvarjati s prenovo vasi na Krasu in Furlaniji. Ob prihodu italijanskih čet na Goriško se je izrekel za vdanega novi italijanski domovini. Oktobra 1918 je bil imenovan za predstojnika Urada za obnovo stavb Gorice in Gradiške. Pred marcem 1919, ko je bil urad razpuščen, je ob rekonstrukciji stavb Goriškega gradu nad vhodni portal dodal kamnitega beneškega leva. Istega leta je bil imenovan za profesorja na gimnaziji Vittorio Emanuele III. Fabiani je zelo zgodaj naivno sprejel fašistično ideologijo in se maja 1921 v Gorici vpisal v stranko, čeprav so prav fašisti nekaj mesecev prej uničili stavbo Narodni dom, ki jo je načrtoval v Trstu in so mu oblasti preprečevale ustrezno zaposlitev. Fabiani je organiziral veliko proslav, kjer je v sodelovanju s tajnikom fašistične stranke imel govore v slavo režima in domovine. Seznanjen je bil s trdo roko miličnikov, ki so pretepali in na razne načine preganjali zavedne Slovence. Bil je formalni vodja oddelka milice v obdobju, ko so škvadristi protizakonito pretepali in mučili ljudi, jih aretirali in pošiljali v zapore ter italijanska koncentracijska taborišča. Leta 1928 so oblastniki v Kobdilju aretirali tudi Fabianijevega sina in ga odpeljali v konfinacijo. Fabiani naj bi po nekaterih virih od vstopa v fašistično stranko prekinil stike s Slovenci in bil do konca zvest fašizmu. Domačini v Štanjelu te domneve odločno zavračajo. Arhitekt je v tistem času oblikoval tudi nagrobnik za svojo mater; nagrobnik ima ob nemškem in italijanskem napisu tudi slovensko besedilo, kar je bilo tedaj zelo redko. Maks Fabiani je umrl leta 1962 v Gorici v pozni starosti. Pokopan je na pokopališču rodne vasi, pri Sv. Gregorju.

DELA

Regulacijski načrt popotresne Ljubljane

Po potresu leta 1895 je Fabiani izdelal nov urbanistični načrt za Ljubljano in ga tri leta kasneje samozavestno predstavil v posebni brošuri. Grebenska črta Grajskega griča je bila simetrala vsega sistema načrta, ki zajema prostor med obema obrežnima cestama ob Ljubljanici. “Notranja os” mesta poteka od Šentjakoba, vzdolž Mestnega trga in sega do Krekovega trga, “zunanja os” mesta pa od Grabna pod Križankami, vzdolž Gosposke in Wolfove, preko Prešernovega trga in dalje do Šempetra. Obe “mestni osi” sekata osnovno mestno simetralo, ki se nadaljuje po Čopovi in Cankarjevi do Tivolskega gradu. Na te tri mestne osi je projiciral mrežo pravokotno sekajočih se ulic povsod tam, kjer se je zdelo dovolj “čistega” prostora: na Mirju, Gradišču, v Ajdovščini, okoli Resljeve ulice, na Taboru, Poljanah in Prulah.

Slika 2: Maks Fabiani, 1895, Regulacijski načrt popotresne Ljubljane *

Pod vplivi tedanje urbanistike urejanja zgodovinskih mest, ki so želela ohraniti spomin na svojo zgodovino s tem, da so na mestu nekdanjih obrambnih zidov potegnili široke ulice, “ringe” (krožne ceste, obroč mesta, obvoznica kot jih imata npr. Dunaj ali Gradec), je tudi Fabiani hotel Ljubljano vkleniti v tak ring, ki bi posredno omejil novo nastajajočo Ljubljano.
Pobudo za ureditev novega trga, ki naj bi postal simbol popotresne obnove mesta Ljubljana, je dala vlada dežele Kranjske. Po vzoru velikih evropskih prestolnic so mestne oblasti želele pridobiti enotno oblikovan trg, ki naj bi s sodobnim arhitekturnim izrazom zaznamoval glavno mesto Slovencev. Načrt, ki je vseboval prostoren trg, obrnjen proti gradu, je že leta 1895 predvidel Fabiani v svojem predlogu regulacije Ljubljane, ki so ga kasneje tudi naročili pri njem. Nekoliko dvignjeno ploščad sta na vzhodni in zahodni stranici obdajala simetrično zasajena drevoreda nizkih dreves, na južni strani pa je bil predviden pas spomenikov in izkopanin rimske Emone.

Slika 3: Maks Fabiani, 1908, Slovenski trg, Ljubljana

Krispereva hiša

Slika 4: Maks Fabiani, 1901, Krisperjeva hiša, Ljubljana *

Hiša, ki je bila okrašena s secesijsko dekoracijo ni tipična za Fabianijevo arhitekturo. Stavbo je Fabiani oblikoval na izrecno željo naročnika v slogu tedaj modne dunajske secesije. Pritličje, ki raste iz kamnitega podstavka je gladko ometano v horizontalnih pasovih, razpotegnjenih po celi dolžini stavbe. Na vogalu pasovi obkrožajo konzolo, ki v obliki obrnjenega stožca podpira lahkotno oblikovan stolpič. Streha stolpiča stoji na železnih stebrih in se zaključi z okrašeno zvonasto kupolo. Fasada ima po zgledu Otta Wagnerja obliko okrašenega plašča, ki ga prebadajo okenske odprtine. Tako je secesijski ornament v gornjem nadstropju oblikovan v enotnem cvetličnem motivu s keramičnimi vložki, ne glede na okna, ki ga prekinjajo. Stavba prehaja po višini od masivnega pritličja do lahkotnejših nadstropij. Ornament, z vzorci krogov in kvadratov, zaključuje fasado v previsnem napušču s strešnim vencem. Tudi veža in stopnišče sta okrašena s preprostim vzorcem, vrezanim v omet. Kovana ograja na stopnišču, ima obliko valovite mreže, posute s cvetlicami.

Bambergova hiša

Slika 5: Maks Fabiani, 1907, Bambergova hiša, Ljubljana *

Da je pokazal, kakšen naj bo odnos sodobne arhitekture do baročne Ljubljane, se je Fabiani pri tej stavbi oddaljil od secesijskega sloga, ki mu nikoli ni bil povsem blizu. Vogalno stavbo je obrnil na Miklošičevo cesto, ki vodi proti mestnemu jedru, namesto da bi gledala na trg, se je pri oblikovanju stavbe približal baročnemu duhu mesta, o čemer nedvomno priča oblikovanje v slemensko čelo speljanega venca, ki nakazuje značilen baročni motiv meščanskih palač.

Hribarjeva hiša

Slika 6: Maks Fabiani, 1903, Hribarjeva hiša, Ljubljana

Fabiani je vogalno hišo zasnoval na kvadratni mreži, ki jo je ponovil tudi na fasadi. Pritličje, ki je usmerjeno proti glavni cesti, je namenil trgovski dejavnosti, vhod v stavbo pa je naredil s stranske ulice. V treh nadstropjih sta bili prvotno dve veliki stanovanji. Sprednjo fasado oblikujejo tri plitve izbokline trodelnih razglednih oken, ki ustvarjajo obliko valovanja sicer strogo zarisane geometrične mreže. Previsi med etažami enotno razdelijo stavbno gmoto po etažah in se kot izrazito horizontalen motiv zaključijo v secesijsko oblikovanem strešnem napušču. Na glavni fasadi so zanimive tudi levje glave, ki jih je Fabiani posnel po antičnih sarkofagih. Motiv je izbral iz svojih popotnih skic s Sicilije, da bi z njim zaznamoval mesto, kjer se čuti duh Sredozemlja.

Dekliški licej (Mladika)

Tloris je zasnovan v obliki črke L, ki oblikuje vogal Šubičeve in Prešernove ulice, kjer je arhitekt predvidel reprezentativni vhod. Le tega poudarja stolp z uro, tedaj pogost opomin točnosti. Notranja razporeditev prostorov je razpoznavna na členitvi fasade, ki je deloma izvedena v zidni opeki in deloma v ometu. Fasado iz žgane opeke členijo izrazito gladke ploskve: pritličje in vogalni robovi so izvedeni v vidni opeki, v nadstropjih pa so ploskve med pasovi ometane, medtem ko ritem fasade poudarja razpored strešnih lin. Pogosti znak Fabianijeve arhitekture so vidne jeklene preklade nad okni, ki so izraz moderne industrijske estetike.

Slika 7: Maks Fabiani, 1907, Dekliški licej Mladika, Ljubljana

Nekatere njegove znamenite palače stojijo tudi na Dunaju: Artaria, Urania, Portois & Fix, v Trstu: Casa Bartoli, Narodni dom, in drugje. Z mogočnimi stavbami in širokopoteznimi zasnovami mest je sledil duhu tedanjega časa in prispeval k razvoju evropske arhitekture in urbanizma.

Prenova Goriških vasi

Na višku svoje akademske kariere je leta 1917, pred koncem prve svetovne vojne, zapustil Dunaj in se vrnil domov, v Gorico in na Kras, da bi se posvetil delu pri prenovi porušenega Posočja, Goriške in Krasa.
V naslednjih letih se z vsemi svojimi močmi in znanjem posveti reševanju problemov povojne obnove dežele, izdeloval regulacijske načrte za rekonstrukcijo krajev in
vasi na Goriškem in Krasu ter projektiral prenovo v vojni porušenih stavb. Z več kot 92 regulacijskimi načrti za naselja v Posočju, v južni Furlaniji, na Krasu in v Vipavski dolini si je Fabiani prislužil pomembno mesto v zgodovini evropskega prostorskega načrtovanja in arhitekture. 18. avgusta 1962 je umrl v Gorici.

Slika 8: Maks Fabiani,ureditev delov naselja, Štanjel

Vpliv Fabianijevih del na urbanizem

Urbanistično oblikovanje in načrtovanje je imelo na slovenskih tleh utrjeno tradicijo precej pred nastankom slovenske arhitekturne šole, in sicer prav zaradi Fabianija, ki je bil ljubljanski urbanist oziroma mestni arhitekt vsaj dvajset let, in sicer od leta 1895 naprej. Največ svojih urbanističnih zamisli je Fabiani uresničil prav v Ljubljani in s tem zaznamoval
glavno mesto Slovencev. Poznavalec Fabianijevih del in njegovega sloga hitro zazna njegov posredni vpliv tudi v Plečnikovih delih. Na vsakem koraku lahko srečamo urbanistične zamisli, ki so Fabianijeve. Premalo je torej znano, kako velik vpliv je imel na
Plečnika, ki je v Ljubljani izvedel marsikatero Fabianijevo zamisel. Plečnikov regulacijski osnutek kot celota ni imel takšnega vpliva na urbanistični razvoj mesta kot Fabianijev, razen v območju Bežigrada. Leta 1913 je Plečnik poročal, da je brskal po načrtu Fabianija. Ko je Plečnik prišel v Ljubljano je nekatere Fabianijeve ideje preprosto posvojil. Spremenil je le načrtovane spomenike ali kakšne ulice uredil tako, da jih je enostavno postavil v idealno lego.

ZAKLJUČEK

V mednarodnem merilu je bil Maks Fabiani znan kot arhitekt Avstro-Ogrske monarhije, ki je dosegel najvišja družbena priznanja. Vendar pa je kljub mojstrovinam in veličini v slovenskem prostoru premalo poznan, verjetno tudi zaradi ideoloških ovir. Veliko ljudi namreč še ni slišalo zanj, pa čeprav sodi v sam vrh slovenske arhitekture. Poleg Jožeta Plečnika je zagotovo eden najpomembnejših slovenskih arhitektov.

SUMMARY

Max Fabiani is one of the most important Slovenian architects. He was born in Kobdilij, Kras, in 1865. While studying in Vienna, he was also working for Franz Ferdinand.  Fabiani is best known for his plans of renovating center of Ljubljana strickened by earthquake in 1895.  His architectural style is cought between art nuouveau, modernism and baroque.

VIRI

Literatura:

1. ČELIGOJ, A., in JAZBEC, T. 2006.: Maks Fabiani: Vodnik po arhitekturi v Sloveniji in Italiji. Štanjel: Ustanova Maks Fabiani.

2. FABIANI, M. 1999.: Akma, Duša sveta. Štanjel: Ustanova Maks Fabiani.

Spletni viri:

•    Org. Arhitekturni vodnik: Maks Fabiani, 2016
<http://arhitekturni-vodnik.org/?arhitekt=53> © 2016 Arhitekturni vodnik [14.1.2015]

•    RTV Slo: Maks Fabiani – arhitekt v Plečnikovi senci, 2010
<http://tvslo.si/predvajaj/maks-fabiani-arhitekt-v-plecnikovi-senci/ava2.76332082/> © MMC RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) [14.1.2015]

•    Slovenia.info: Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja, 2015
<http://www.slovenia.info/si/pot-dediscine/Fabianijeva-pot-od-%C5%A0tanjela-do-Kobdilja,-%C5%A0tanjel,-Kras.htm?pot_dediscine=2560&lng=1> © 2015 Slovenska turistična organizacija [14.1.2015]

•    Občina Komen: Fabianijevo leto 2015
<http://www.komen.si/fabianijevo_leto_2015> © [28.11.2016]

•    CarsoKras: Sprehod po Štanjelu, 2011
<http://www.carsokras.eu/natura.ck?lang=sl&idCat=73&idSck=20> © Associazione CarsoKras 2011 [28.11.2016]

•    Dijaški.net: Ljubljana – potres 1895, 2012
<https://dijaski.net/gradivo/zgo_ref_ljubljana__potres_1895_03> © Dijaski.net 2000-2016 (ISSN 1581-923X) [14.1.2015]

Slikovni viri:

•    Slika 1:Maks Fabiani, 1902, fotoportret, Maks Fabiani, [slika s spleta], [2.4.2015; 9.00]
Dostopno na spletnem naslovu:
<http://sl.wikipedia.org/wiki/Maks_Fabiani#mediaviewer/File:Max_Fabiani_1902.jpg>
Javna last (PD)

•    Slika 2:RTV Slo, MOL – Oddelek za urejanje prostora, neznan datum, Načrt popotresne Ljubljane, [slika s spleta], [2.4.2015; 9.08]
Dostopno na spletnem naslovu:
<https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/prvi-trije-slovenci-ki-so-gradili-mesta/156272>
© MMC RTV Slovenija *

•    Slika 3:Avtor neznan, 1908, Miklošičev park, [slika s spleta], [4.2.2015; 9.08]
Dostopno na spletnem naslovu:
<https://sl.wikipedia.org/wiki/Miklošičev_park,_Ljubljana#/media/File:Slovenski_trg_in_Ljubljana_1908.jpg>
Javna last (PD)

•    Slika 4:Mladinska knjiga, neznan datum: Krisperjeva hiša, [slika s spleta], [4.2.2015; 9.15] Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.mladinska.com/fabiani/fotogalerija>
© Mladinska knjiga *

•    Slika 5:Mladinska knjiga, neznan datum Bambergova hiša; [slika s spleta]; [4.2.2015; 9.20] Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.mladinska.com/fabiani/fotogalerija>
© Mladinska knjiga *

•    Slika 6:RTV SLO/Polona Balantič, Hribarjeva hiša, [slika s spleta], [2.4.2015; 9.28]
Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stirje-spomeniki-ljubljanski-arhitekturi/152393>
© MMC RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) *

•    Slika 7:BockoPix, Dekliški licej Mladika, [slika s spleta], [20.3.2019; 10.01]
Dostopno na spletnem naslovu:
<https://www.flickr.com/photos/bocko-m/39743066352>
(CC)

•    Slika 8:Ramon, Štanjel, [slika s spleta], [20.3.2019; 10.01]
Dostopno na spletnem naslovu:
<https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%C5%A0tanjel_view_(2).jpg>
(CC)

*Opomba: slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana  in so bila predhodno označena z avtorsko pravico Copyright © so v tej nalogi (spletni objavi) uporabljene zgolj za izobraževalni namen.

AVTORJI

KASTELIC, Nastja, 2014/2015
PLANKAR HRAŠČAN, Sara, 2015/2016
VIDMAR, Lea, 2016/2017
KOLEDNIK, Klara, 2018/2019